E4242 v1 Independent State of Papua Niugini Rurol Sevis Deliveri and Lokol Govanese Projek Samari Enviromentol na Sosol Safegad Polisis Procedure Stat Toktok Govaman bilong Papua Niugini (GoPNG) is wok bun wantaim Wol Benk (WB) long sapotim Rurol Sevisis Deliveri na Lokol Govanese Projek (RSDLGP). Dispela projek bai kamapim komuniti driven divelopmen (CDD) platfom we bai i ken mekim gutpela access, kwalati na managemen long pablik sevisis i kamap long bush hap bilong Papua Niugini. Dispela bai i kamap long tripela hap we bai: (i) kamapim wei na givim liklik makmak long komunitis long mekim kamap ol nambawan sab-projek investmen, teknikol helpim o kapasity building; (ii) trainim na sapotim komunitis, wards, LLG na Depatmen blong Provinsel na Lokol Levol Govamen Affairs (DPLLGA) long mekim kamap dispela projek, na (iii) givim moni long projek managemen long nasenel na provinsel levol, na tu wantaim way bilong skelim wok long givim tingting long mekim projek kamap bikpela. Ol kain sab-projek we i bai kamap long nambawan hap em i gat liklik-mak investmen long helt, edukesen, access/transpot, wara blong drink na ol kain olsem. Makim blong dispela wan wan ol sab- projek i bai kamap long long taim blo wok bung wantaim ol komunitis na wanem projek i go pas long stretim sampla kain wanbel tingting long way blong usim projek moni. PNG Sastenabol Divelopmen Program (PNGSDP Limited) i bai givim moni long dispela hap bilong RSDLGP we i stap long lukaut bilong Wol Benk. Sampela helpim long moni sait bai i kam long GoPNG na tu ol lokol levol gavman na communities we ol i makim blong dispela wok i ken kamap. AusAID tu bai givim sampela moni long sapotim we blog lukluk long projek na helpim sait bilong genda i kam insait long projek. RSDLGP is stap long mak bilong traim na bai i devolipim na testim ol sistem na way long i mekim kamap. Long stat, projek bai i kamap long tupla (2) provensis (Westen na Sentrol) na atepela (8) LLGs (Kiunga Rurol, Lake Murray, Kiwai and Oriomo-Bituri in Westen and Cloudy Bay, Rigo Inland, Kairuku and Tapini in Sentrol). Sapos RSDLGP is wok stret na kamapim kaikai orait bai dispela projek i suruk go long ol arapela provensis na LLG inside long kantri. Ol Lo na Polisis long sait bilong Projek Environmen na Social Lukaut Wol Benk i save laikim olgeta projek we em it givim moni baimbai behainim polisi ol i mekim na makim long lukautim environmen na ol pipol long ol wanwan birua. Na tu Wol Benk i lukluk long lo bilong nesenol gavman long sait blong enviromen na sosol impak long taim projek we Wol Benk i sapotim i kamap. RSDLP bai wok aninit long ol dispela lo na polisis bilong lukautim: GoPNG:  Eniromen Act, 2000, na Enviromen Regulasen, 2002: i laikim olsem olgeta wanwan hap blo projek mas luksave long wanem kain mak blong enviromen na sosol impak bai i ken kamap bipo long stat bilong projek. It gat tripela grup bilong bungim ol projek. Ol levol 1 wok i gat liklik o nogat asua long environment na sosol, na levol 3 i gat bikpela asua long environment na sosol impak. Long RSDLP projek as tingting is stap olsem bai olgeta wok kamap bai i stap long levol 1 tasol. Wol Benk:  Operesenol Polisi 4.01, Eviromen Assessmen, i laikim olsem sampla wok lukluk mas kamap long wok bilong RSDLGP na luksave save long wanem ol asua long sait bilong environment na sosol i kamap i mas liklik na kamapim wei blong stretim sapos bagarap kamap. Environmen na Sosol Managemen Framewok (EMSF) bai guidim environmen wok painimaut bai i kamap long ol hap hap projek.  Operesenol Polisi 4.10, Indigenous Pipol, i laikim olsem sosol assemen i kamap na pastaim tru na kisim tok orait na sapot long ol pipol bipo long projek i kamap; na lukluk tu long sait bilong projek (helpim na wei blo stretim hevi) i orait long mak bilong kastom. Bikos planti ol lain wei projek i bai kamap em ol ‘asples trutru’ nogat narapela plan blo wok wantaim ol kain lain olsem bai i kamap. Narapela tu em olsem long taim bilong wok bung wantaim ol pipol long makim wanem sab-projek i go pas mas behainim pasin bilong kisim fri, prior na informed bipo long projek is kisim tok orait long go het.  Narapela Operational Polisis (OP) em long sait bilong Bush (OP4.36), Natural Habitats (4.04), Way blong Lukautim Binatang (Op 4.09), Involuntary Resettlement (OP4.12) na Physical Cultural Resources (OP4.11) we dispela projek i no inap tasim tasol i gat luksave long ol taim blong mekim kamap RSDGLP. Long bikpela lukluk dispela ol polisis i luksave long ol wok na sab-projek i no inap long kisim moni ananit long dispela projek. Sapos i gat mak blong rausim ol man long haus blo ol na kamapim nuipela sindaun, long EMSF bai i gat toktok blong wei (Clan Land Use Agreement) blong stretim dispela kain samting hevi. Wei bilong Apliam lukaut toktok ananit long RSDLGP Long mekim wok isi tru, ol dispela environmen na sosol safeguard i kampam insait long wok blong RSDGLP olsem lo bilong GoPNG na WB i tok, wanpela Environmen na Sosol Managemen Fremwok (ESMF) buk ol i mekim long em i guidim hau ol wanwan safegad toktok i kamapim wok long dispela projek. EMSF bai i kamap ples klia long han bilong GoPNG (long media na sampela rot) na Wol Benk long “Infoshop� blong em. Dispela buk is gat olgeta toktok long wei, lukaut na ol forms we bai ol i usim long RSDGLP. Ol kaim olsem ‘ineligibility acktiviti/sab-projek, safegad skrinin fom, Enviromen Kod of Praktis (ECOPs) i stap long stretim hevi, Klan Graun Use Agrimen na ol narapela rot i kamap. Long tebol tamblu is soim ol wanem kain acktsen long kisim na wanwan buk we ol i mas mekim olsem pat bilong safegad review wok na tu wanem kain ol wok i kamap long dispela ol acktsen. Safegad wok i stap arere long sab-projek planin na implementesen rot bilong RSDLGP. Sab-projek Process Safegad Review na Responsibiliti blong Safeguard Implementesen Steps Actions 1. Komuniti orientesen na 1. Lainim komuniti membas Komuniti Facilitatas (CFs) trainin long safegads na requirement na ol ineligible acktivities o sab-projeks i no behainim safegads. 2. Komunitis/Wards makim 2. Safegad skrinin long CF na Ward Developmen Komiti wanem sab-projek i go pas konfemim sapos em inap (WDC) long kamap sab-projek 3. Wokim proposal bilong sab- 3. Komuniti wokim Sosol na CF na WDC projek Environmentol Seklis we i gat toktok blong wei bilong stretim hevi. 4. LLG is skelim sub-projek 4. Skelim na luksave long Makim spesolis long PPO long wok. wanem ol asua stap na ol skelim wok na tokaut; Inginia wei bilong stretim hevi; long makim inap resosis long mekim wanpela sab-projek wokim ESMP; DPA bai toksave enviromen na sosol long DEC. managemen plan (ESMP) na toksave long dispela long pablik; sapos i gat nid mas i gat land use agrimen tu, olgeta resosis inap long wokim EMSP mas stap insait long moni plan; givim nem bilong olgeta sab- project i go long Dept of Enviromen na Konsevasen (DEC). 5. Mekim (kapamin) ol sab- 5. Lukluk long ol wanem wok i Evironmen Sampion (ward); projek kamap long EMSP PPO Inginia 6. Pinis blong sab-projek 6. Skelim hau ol yusim Makim spesolis long PPO; PPO safegads Inginia